Najpogostejše dedovanje v slovenskem pravnem prostoru je dedovanje na podlagi zakona. Takšno dedovanje nastopi, ko zapustnik umre, brez da bi napravil oporoko in s tem določil, kako se bo razdelilo njegovo premoženje po njegovi smrti.
V teh primerih nastopi zakonito dedovanje, torej dedovanje po pravilih in na podlagi zakon. V Sloveniji določa pravila zakonitega dedovanja Zakon o dedovanju, za določene specialne primere pa še posamezni zakoni (Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, Zakon o denacionalizaciji,…).
Kdo deduje, če ni oporoke?
V primeru, da se znajdete s primerom, kot so opisani oziroma s primerom za katerega ne veste kako ga boste rešili in pravilno pravno izpeljali, Vam svetujemo, da se naročite na informativni sestanek. V primeru potrebe zastopanja na sodišču, pa smo Vam vsekakor tudi na voljo.
Pogosta vprašanja:
Nujni dediči so osebe iz kroga dedičev, ki jim gre že po določbah zakona določen del zapuščine oziroma premoženja, ki ga je zapustnik že za časa življenja naklonil drugim v obliki daril.
Del premoženja zapustnika, ki je po zakonu 'rezerviran' za nujne dediče, se imenuje nujni delež. Velikost nujnega deleža je odvisna od dednega reda, v katerega spada nujni dedič, dedni red pa je odvisen od vrste in intenzivnosti povezanosti dediča z zapustnikom.
Pogosta vprašanja:
Oznake: dedovanje, dedovanje polsestra