Oporoka

Zapustnik lahko v času življenja izrazi svojo željo po delitvi svojega premoženja po svoji smrti. S tem 'prepreči' dedovanje po pravilih, določenih v zakonu. To naredi tako, da sestavi eno izmed oblik oporoke, določene v zakonu, ta pa predstavlja njegovo izjavo volje razpolaganja s svojim premoženjem. Tako njegovo premoženje dedujejo osebe, katerim ga zapustnik želi nakloniti.

Zapustnik s tem izrazi svojo voljo, ki je do neke mere svobodna. Obstajajo namreč določene omejitve, ki njegovo voljo nekoliko omejujejo. Največja omejitev so nujni dediči, s katerimi se srečujemo ob skoraj vsakem primeru dedovanja. Nujni dediči so določene skupine zapustnikovih bližnjih, za katere predvideva zakon, da jim pripada določen del zapuščine tudi, če jim zapustnik v oporoki ni naklonil ničesar.

Kako se bo delilo moje premoženje, če ne napišem oporoke?

Pogosta vprašanja:

  • Kako sestavim pisno oporoko pred pričami?
  • Kaj je vsebina oporoke?
  • Kdo lahko napravi oporoko?
  • Ali lahko po napravi oporoke prodam vse svoje premoženje oziroma njegov del?

V primeru odprtih vprašanj, Vam svetujemo, da se naročite na informativni sestanek. V primeru potrebe zastopanja na sodišču, pa smo Vam vsekakor tudi na voljo.

Veljavnost oporoke

Veljavnost oporoke je determinirana s tremi vrstami predpisov:

  • s predpisi o oporočni sposobnosti, ki nam pove, kakšne lastnosti mora imeti oporočitelj, da lahko napiše veljavno oporoko,
  • s predpisi o oporočiteljevi volji in napakah volje, ki nam pove kakšna mora biti oporočiteljeva volja in katera dejanja se štejejo za napake volje ter
  • s predpisi o obličnosti pri sklepanju oporok, ki nam pove, v kateri obliki je oporoka lahko napravljena.

Izpodbijanje veljavnosti oporoke

Če ugotovimo, da oporoka ne vsebuje predpisanih lastnosti in predpostavk, jo lahko izpodbijamo in s tem dosežemo, da ta postane neveljavna. Oporoka je izpodbojna, če se z njo prikrajšajo pravice nujnega dediča ali določajo dediča, ki po zakonu ni možen.

Volilo

Z oporoko lahko zapustnik poleg dediščine nakloni tudi volila. Volilojemnik pridobi pravico zahtevati volilo od obremenjenca v trenutku zapustnikove smrti, razen v primeru, ko je zapustnik naklonil volilo z določenim rokom ali izpolnitvijo pogoja.

Pogosta vprašanja:

  • Kaj je lahko predmet volila?
  • Kdaj volilo odpade, ugasne?
  • V kakšnem roku je mogoče zahtevati volilo?

V primeru, da se znajdete s primerom, kot so opisani oziroma s primerom za katerega ne veste kako ga boste rešili in pravilno pravno izpeljali, Vam svetujemo, da se naročite na informativni sestanek. V primeru potrebe zastopanja na sodišču, pa smo Vam vsekakor tudi na voljo.

Oznake: oporoka, neveljavna oporoka, pisna oporoka pred pričami